KRISTUSOVA ZAVEST JE ZAVEST
VSAKE UTELEŠENE DUŠE NA ZEMLJI
Kristus - Resnični Sin/Hči Živega Boga biva v vsakomur, je bistvo, srž vsake utelešene duše na zemlji, ki hrepeni po združitvi z Njim, ki hrepeni po združitvi sama s Seboj. Ko duša sklene mir s seboj in Bogom v sebi, hrepenenje se preobrazi v vedenje, da je ta Kristus, ki je v njej, njen nedeljiv del, ki ga ne rabi doseči z nekimi tehnikami razsvetljevanja, ampak le prepoznati, priznati in sprejeti ga mora kot Resnični del sebe, ki ga je pozabila zaradi samega utelešenja, ki je proces pozabljanja resnične božanske identitete. Smisel ni v umiranju fizičnega telesa in ponovni združitvi s Kristusom v sebi po fizični smrti, temveč se zbuditi še v času fizičnega utelešenja, torej vstati in delovati, kakor Kristus v tem zoženem dojemanju sveta v sebi in okoli sebe, saj vendar to je temeljna naloga vsake duše, ne pa poigravanje s karmo in zaradi nje znova vstopati na Kolesje umiranja in rojevanja.
Duša ima dve možnosti, dve poti ali dva možna ženina. Prva možnost je lažni ženin - nižji jaz, ki je razbojnik v Templju Živega Boga, ki se lažno predstavlja kot "edini in ljubosumni bog", saj vendar je v nevednosti, kajti On ne ve, da je le začasni sejalec na polju Gospodovem - Kristusovem, ki je Resnični Ženin in Resnični Sejalec. Ravno zaradi te nevednosti se ta samo-proglašeni bog, lažni ženin - nižji jaz, upira Kristusu in zavaja dušo v svetu fizičnih oblik. Duša pa je zavedena, ker ta lažni bog uporablja razne trike in magijo pojavnosti, da bi se predstavljal kot Resnični Kristus. In tako duša biva ujeta v bolečo strast in prevaro lažnega ljubimca, sprevržena boga, ki ne ve, da je tudi on od nekoga ustvarjen, vendar le za določen čas, dokler duša ne spozna lastno zmoto in ne sprejme Dobrega Ženina, ki je njeno Resnično in Večno Življenje, ki jo strpno čaka, da Ga prepozna in sprejme.
Če je duša predolgo vezana na lažnega ljubimca, se poistoveti z njim in sodeluje z njim v delih, ki niso Luč in Ljubezen, ravno zato se duša znova in znova uteleša in ostaja v neznanju, ker je izbrala napačnega ljubimca. Vendar, ko duša spozna in sprejme, da jo je lažni bog, ljubimec neprenehoma varal, da se je vlačugal z mnogimi, da ji je on vzel Nebeško Kraljestvo, vendar le dozdevno, se bo duša zbudila iz sanj pojavnosti, vendar najprej popolnoma zbegana, v krčevitih bolečinah in žalosti, da je iskala nekaj ali nekoga, ki je že znotraj nje, ki je neprestano trkal na njena vrata, vendar ona zaradi lastne slepote in oglušelosti, ni odprla vrat Resničnemu Ljubimcu, to je globoka žalost, ki je ekstaza, ki v končnem tudi dušo osvobodi. In po vsem tem se ona začne truditi, da bi dvorila oz. da bi vnovič osvojila Resničnega Ljubimca, medtem ko ji On pravi: "Ljubljena, ne trudi se, Jaz Sem Resnični! Vedel sem, da se boš zbudila in me prepoznala, moja draga. Ne trudi se Mene osvojiti, ker midva sva Eno in sva od predstvarjenja pojavnosti in oblik. Sedaj je čas, da v Mojem objemu Svetlobe se prepoznaš kot JAZ, da med nama več ne bode praznine in hrepenenja, da ne bodeva več dvojica, ampak Eden Kristus - Sin/ Hči Živega Boga. Pridi draga, bodiva to, kar sva, Popolno Večno Eno"!
In tako duša spozna Sebe kot Kristusa, ki je neločljivi in nedeljivi del Boga. In če je duša v enosti s Kristusom v sebi, je tudi v enosti z Bogom, saj vendar On - Resnični Kristus je Odprta Vrata k Bogu, ki jih nihče ne more zapreti. In naposled se je duša vrnila v Nebeško Kraljestvo, ki ga uresničuje v sebi, da bi kot Resnični Sejalec to udejanila tudi zunaj sebe, da se skozi njo proslavi BOG, ki je enega bistva z njo.
Resnično, resnično vsaka utelešena duša na Zemlji je Resnični Kristus, pa če to prepozna ali pač ne. Na vsakem posamezniku je, da se odloči glede svoje Dediščine, ali jo bo zahteval nazaj, ali pa bo še vedno suženj pojavnosti, ki je iluzija - mora, katero le smrt preseka za tiste, ki se ne prebudijo in ne priznajo sebe kot Kristusa.
Prebudi se, vstani in bodi to, kar si.
Vse najboljše drage duše.
Po besedah Kristusovega Jaza - mojega Ženina
