"Želim narediti vse ljudi srečne!"

SREČANJE S TWINFLAMEMOM

Živel je fant v svojih zgodnjih dvajsetih. Veliko knjig je prebral, zelo rad je preučeval duhovne spise, znal je tudi občutiti Boga in bil je zelo odprt k duhovnemu in nevidnemu svetu. Razganjala ga je energija radovednosti, da bi še bolj in bolj spoznal Boga in vse, kar je božansko - vse, kar ni tostransko. 

Njegov moto je bil: 

"Želim narediti vse ljudi srečne"! 

Bil je zelo sočuten in ljubeč, ampak od najbližjih povsem ne razumljen, pa saj vemo, da noben prerok ni cenjen v svojem rojstnem kraju še posebej pa ne znotraj lastne ožje in širše družine!

Njegov oče in mati pa sta želela, da od njega naredita takega človeka, ki bi bil po njuni podobi - od rojstva do smrti. 

Njegova starša nista imela nobenega razumevanja niti posluha za sinove želje, ampak sta vztrajala pri svojem videnju njega, njegovega poslanstva in osebne sreče, ne glede na ceno. Ona dva sta celo verjela v to, da fanta rešujeta iz krempljev nekega namišljenega sektaštva, ampak fant se je le prebujal v svojo Resnično Zavest JAZ SEM.

 Pač starša nista videla, niti se nista potrudila, da bi videla, kdo in kaj je njun sin. Oh, onadva sta njegovo duhovno delo in prebujanje označila kot nenormalno, mu vzela neke knjige, ki so baje bile za njega nevarne in jih zaklenila, da le sin ne bo znorel, da ne bo preveč čuden za podeželsko rajo, da le ne bodo utrpeli oznako čudaškega in drugačnega.

Starši so navzven udejanjali sinove globoke strahove, kajti on sam je imel te strahove pred "norostjo", drugačnostjo, čudaštvom in izoliranostjo, zato so bili starši tu dejavno vključeni s tem namenom, da ga osvobodijo notranjega mentalno - čustvenega balasta s svojimi pritiski, čeprav onadva to nista vedela, vendar Notranja Inteligenca JAZ SEM pa je vse to vodila, vendar učenec oziroma njun sin tega ni dojel na ta način, ampak se je podredil pritiskom, strahovi pa so se umaknili nazaj na mesto, kjer so prebivali, torej v podzavest! In tako pride do dozdevnega mira in lažne harmonije. Ampak ti ne preobraženi strahovi so v podzavesti z vsakim dnem postajali močnejši, ker s tem potiskanjem, so bili hranjeni, a dozdevno umaknjeni.

Zaradi ne podpore staršev je on vse bolj in bolj venel. Njegovo duhovno prebujanje se je obrnilo nazaj v dremež in končno v vnovično tridimenzionalno spanje. Začel je na veliko piti, razuzdano živeti, njegov ego pa se je širil kot podivjani požar. Za starše je to bilo normalno, celo ponosna sta bila, da imata lepega sina, ki lahko "podre" katerokoli žensko, če le hoče, samo da njun sin ne razmišlja o nečem, kar je za njiju strah vzbujajoče. Vsi trije so menili, da je stvar zaključena, da je fant postal normalen 3D moški, vendar ko človek obrača, Bog obrne!

Nekaj časa je delovala ta umetna in zavajajoča frekvenca zavesti, vendar učenec je vedno občutil, da to kar doživlja, ni resnično, saj on je že okusil lepše doživljanje samega sebe in sveta. Čutil je, da to vnovično spanje ni za njega, kajti njegove srce je gorelo za Spoznanje Resnici. In dobro je vedel, da je edina pot do tega Njegova Ljubljena Prisotnost JAZ SEM!

Njegova Notranja Inteligenca JAZ SEM ga je vedno tiho navdihovala s tihi besedami, videnji in občutki, da pot po kateri hodi, je pot sklonjene glave in da na ta način ne more uspeti ne v materialnih še najmanj v duhovno - intelektualnih namenih! 

Učenec se je boril z notranjimi "demoni". Mučno se je spraševal, katera pot naj bi bila prava. V tistem, kar je profesionalno počel, ni bil posebej srečen niti uspešen, vsaj ne tako kot je sam čutil, da zmore, da bi lahko in si zasluži glede na samo nadarjenost, katero je imel v izobilju.

Sin je po nekaj letih spoznal neko žensko, ki je enako razmišljala, čutila in želela, kakor on sam, preden je začel veneti oziroma preden se je znova spustil v iluzorno spanje. Tik preden je spoznal njo, katero je ljubkovalno imenoval Jashva (Đašva - ime je zelo pomenljivo), se mu je vnovič začenjalo zanimanje za Prisotnost JAZ SEM, to pa je bilo novo seme Prebujanja.

To je bilo srečanje, ki je uresničilo učenčeve klice in molitve po še več učenja in še več duhovnih izkušenj. 

Ljubezen med njima je vzplamtela že prvega dne, ljubezen, ki se ni dala opisati, dojeti in s prostim umom razložiti. Zaradi te  ljubezni se je v njima in med njima razlival Duh Modrosti in Samo-spoznanja, ki ju je vodil čez vse čeri in če sta mu bila le poslušna, sta živela v zelo lepih energijah in tako visokih frekvenvah zavedanja in doživljanja, ki jih redko kateri par doživi. 

Imela sta moč, ljubezen in modrost, da sta presegala vse tabuje, razlike, omejitve in pogojenosti. Ona je njega dojemala in sprejemala v silni Božanski Ljubezni kot utelešeno božanstvo, prav tako tudi on njo, saj je težko reči, kdo je bolj koga ljubil v tej njuni zgodbi. Drug v drugem sta spoznavala Dejavno Prisotnost JAZ SEM in Jo na ta način tudi razodevala, tako sta bila drug drugemu BOG, vendar ne na ta način kot bi skušal to dojemati povprečen človeški razum, ampak to je bila čista izkušnja njunega Duha in Ljubezni, ki jo nobena beseda na nobenem jeziku ne more verodostojno opisati in zato je zaman poskušati to ubesediti, kajti to je tisto stanje - "Kar oko še ni videlo in uho ni slišalo!".

Oba sta bila duhovno zelo nadarjena, da sta lahko notranje govorila z Mojstri Modrosti iz višjih dimenzij in ti so jima dajali originalno in ne umazano Duhovno Znanje, ki je še njune prijatelje navdihovalo, prav tako sta prejemale svetovalne Prerokbe, ki so bile pravzaprav Višje Vodstvo celo v najbolj praktičnih primerih življenja. Ona dva sta bila Simbol Ljubezni in delovanja Božje Prisotnosti JAZ SEM, vendar to sta ponižno ohranjala zase! Drugi pa so v njuni bližini prejemali tiste blagoslove, ki jih je Prisotnost želela podariti!

Zaročila sta se na poseben način, ki je bil voden od samega Duha, ki je deloval skozi njiju in njuno zaročno pričo, ki je njuna dušna sestra. Ta zaroka je bila prežeta z Božanskim Navdihom in Energijo, kajti zaročila sta se dva Višja Jaza v dveh ne razsvetljenih telesih in v ne povsem prebujenih umih - to se redko komu zgodi, to ni sad neke poduhovljenosti, temveč Milosti Duha njune Prisotnosti JAZ SEM! Zaročne Besede niso bile naučene ali prebrane, ampak sam Duh je govoril skozi njega, ko je ganljivo klečal pred njo, svojo Boginjo in jo ovenčal z Navdihnjenimi Obljubami njune Večne Enosti in s prstanom Alfe in Omege, ki je po obliki spominjal na njune Plejade. 

 Oh, ko bi videli, kako pravi Ljubimec zaroči svojo Ljubljeno, bi vsakomur od vas, ki berete te resnične besede, začele teči solze radosti in bi se le čudili besedam in sami energiji, ki je tekla od njiju vsepovsod naokrog. 

Kar je Bog združil, naj človek ne loči! 

V svojem ne znanju sta ta dogodek označila z Zaroko, ampak to je bila v resnici Poroka, ki se je utelesila iz njunih Višjih Jazov v njuno človeško zavest in samo ljubezensko razmerje. In zaradi tega ne znanja sta bila vodena, da to ponovita na drugi lokaciji s prisotnostjo še ene dodatne priče, torej sedaj sta pričevale dve priče temu Ognjenemu Spajanju njega in nje. Božanske Obljube Enosti so bile izgovorjene iz Duha pred dvema ploščama Desetih Božjih Zapovedi!

Kmalu zatem, se je on preselil k njej, kajti niti ni bilo možnosti, da bi onadva bila pri njegovih starših, saj so bili eno veliko utelešenje diskriminacije, nesramnosti in nečlovečnosti z zgoraj danim razlogom prebujanja in soočanja in še z enim, da se njuna Enost tudi dejavno okrepi!  Ko bi jima vsaj dala mir, če že nista dala podpore, sta ponavadi vzdihujoče tožila. Ne, ne, ne! Starša sta svojo misijo "vmešaj se, skregaj ju in potem vladaj ter uniči ju" zelo spretno in manipulativno izvajala, samo da tega njun sin ni dojel, saj sta igrala zelo umazano igro do teh razmer, da sta jima potem izzvala takšne težave, da bi se iz njunih nezavednih akcij rodilo tisto, kar se je rabilo - prizemljen Višji Jaz, ki je opravil testiranje oziroma lastno samoinicijacijo!

Enkrat na teden je hodil obiskovati svoje starše, ampak le iz znanega razloga, ker sta ga zelo dobro znala vrteti na prstih občutkov krivde in sramotenja, on pa je le želel nekako spraviti jih do tega, da sprejmeta njegovo duhovno pot in njegovo najdražjo Jashvo. Vendar to mu ni uspelo, kajti vedno je bil zavrnjen in osramočen s strani "dragih" staršev. Lastne strahove, sram, lastno odgovornost in še kaj sta preložila na hrbet lastnemu sinu, ki se mu je že tako upogibal od teže njihovega vztrajnega zavračanja. 

Onadva sta poskušala prebujajoče živeti, gradila sta skupen dom, imela sta velike načrte za njuno skupno prihodnost in udejanjenje njunega Poslanstva. Vedno sta delovala kakor ena duša v enem telesu, dokler sta bila v dejavnem zavedanju JAZ SEM.  

Prišel je potrt, depresiven, dostikrat tudi nervozen in z napolnjeno glavo njunih predsodkov in zastraševanj... 

V začetku sta to še znala balansirati in preobražati, dokler sta bila in se ohranjala v visokih frekvencah Njune Ljubljene Prisotnosti JAZ SEM!

A "konec je bilo raja, začel se je pekel"...

Po dveh letih in pol njune epske ljubezni, božanske tragikomedije je prišlo do padca...

Zgodba se nadaljuje....