Spomini Ashane s Plejad
Uvod
Sijaj Svete Luči, vseprežemjoče Ljubezni, mogočne moči in vsedajajoče modrosti je obdajal mojo Domovino, mojo rodne zvezde Plejade.
Spomin me nosi tja na moj planet k Veliki Materi Mahani in Očetu Ahataju, ki sta nam neomejeno dajala in vsa njuna kraljestva življenja so bila sama deviška lepota, kjer senc ni nihče mogel poznati, kajti vsa bitja so Luč in so medsebojna priznana kot popolnost ljubezni. Da, zelo rada sem tekala k neskončnim slapovom Žive Vode, katere kristalni sijaj je hranil vso okolico in ki je s svojimi opojnimi dišavami sočutja, vabila vsakogar v svoj objem in mu dajala nektar življenja.
Velikokrat sem se predala kristalom te Žive Vode skupaj s svojo sestro Asharo, s katero sva bile ne razdružljive v najinih radostih v času najinega odraščanja. Da, v tej žareči in svetleči Vodi sva pogostokrat iskali vizijo najinih Plamenov Dvojčkov in ko sva dopolnili svojo modrost, nama je Živa Voda pokazala obraze najinih svetih mož. Vendar o tej dogodivščini najinega iskanja svojih svetlobnih ljubimcev bom rajši kasneje, ker je ta dogodek bil nad vse magičen in pustolovski, da si zasluži posebno mesto in poglavje....
Na levem bregu te ljubljene reke je stal mogočni, prastari in nad vse ljubljeni brat drevo, ki smo ga imenovali Sončevec, ker njegovi listi so žarčili tako mogočne spiralne mavrice kot nobeno drugo drevo in je vsakogar nagovoril in pel slavo tistemu, ki se je usedel pod njegovo sveto krošnjo.
Ljubljeni Sončevec je bil zakladnica eonskih modrosti naših civilizacij in vsakdo, ki se je želel nasiti tega znanja, je sedel pod njegovo krošnjo in ga preprosto vprašal, ta pa mu je dal živo vizijo kot odgovor. Sončevec je govoril, slišal, tudi božal in ko si se usedel, ti je v svetlobi svojih listov predal še vizijo.
Kakor je bil moder, tako je bil ljubeč in zelo nas je razvajal s svetimi zvoki širnih galaksij, kjer so naši praočetje potovali in odkrivali sobrate ter se z njimi povezovali v širše intergalaktične skupnosti, kjer so drugim pomagali priti v višjo zavest.
Spomnim se še, kot da je bilo včeraj, ko je dragi brat Lanej zapuščal našo domovino s svojo dušno družino pred stotimi tisočimi leti in se odpravili na planet Inuaki, kjer je bila potrebna intervencija Bojevnikov Luči, da bi rešili tamkajšnjo civilizacijo pred propadom... Takrat sploh nisem razumela, kako lahko nekaj razpade, kajti ta termin, mi je bil povsem tuj, kajti mi smo bili Večna Bitja in vse okoli nas je bilo večno življenje. A ker še nisem bila dopolnjena v svoji modrosti in nisem imela izkušenj z utelešenji na drugih planetih, se tudi s tem nisem preveč ubadala.
Vem, da Laneja ni bilo dolgo, čeprav čas pri nas ni tekel tako kot na Zemlji, sem pa čutila neko vrsto pogrešanja.
Videla sem ga samo v času med življenji, ko je v duhu zapuščal omenjeni planet, ko je moral iti domov skozi vrata smrti....in to je bilo veselje!
Bitja Ognja in Luči so plesali okoli njega, vodne vile so mu stregle z Živo Vodo, princi zraka so mu vdahnili nove moči in začela se je zabava svetlobne radosti po vsem planetu, ko je Lanej stopil pred Mati Mahano in Očeta Ahataja.
Spomnim se, ko je prvič prišel Lanej z Inuakija, so takrat z njim prišli še mnogi iz njegove dušne družine, vendar vsakič naslednjič jih je bilo vse manj, ker so baje ostali v gostoti, kjer niso mogli prenesti tamkajšnje kolektivne zavesti in so izgubili moč Ljubezni, s katero bi se lahko vrnili nazaj, vendar kakor je Oče Ahataj zagotovil, da se vsakdo vrne k sebi in nato nazaj k nam. Te besede ljubega Očeta so me potolažile in še vedno jih nosim globoko v svoji notranjosti, kjer veje moj Duh Plejadski.
Dragi moji kot vidite, tudi jaz sem se odločila priti na nek drug planet in ta planet je Ljuba Mati Zemlja.
Kajti, ko sem se dopolnila v svoji modrosti, sem zaslišala glas Matere Zemlje, ki me je tako potegnil vase, da sem hipoma, v hitrosti misli stala pred Matero Mahano in jo prosila, da mi dovoli, da odidem služit zemeljskim bratom in sestram.
Ah, Mati me je modro zavrnila in mi nad vse ljubeče svetovala, da najprej naj počakam na Sveto Poroko s svojim Plamenom Dvojčkom, ker načrt se dotika obeh in ga je tudi on začutil in se odzval, vendar Mati mi niti namignila ni, kdo je ta moj veliki, sveti mož Luči, torej sami s Asharo sva se najprej podale v to avanturo preden smo lahko zapustile Domovino Luči.
In kakor je Velika Mati to v svoji Sveti Modrosti predvidela, se je zgodilo....In sem prišla na to Zemljico! To je bila avantura, ki jo odkrijem kasneje, ker je izjemna in se ji bom posebej posvetila z vsem srcem...
Uh, to je bilo že dolgo tega nazaj, videla sem mnoge vzpone in padce tukajšnjih civilizacij, tudi sama sem padala in vstajala, dokler se nisem prebudila in izvedela od Duha Večnega, zakaj in čemu sem tu. In Duh me je poučil! In sedaj od istega Duha lahko izlivam naprej.
Ljubljeni, toliko za ta uvod. Avantura s Plejad se šele začenja.
Kdor se začuti v tem besedilu, mogoče pa le, da sva nekje pohajkovala po svetovih ljubljenih Plejad.
1. ZELENO ZLATO OGLEDALO RESNICE BOG OČE/MATI
Ravno sem prišla iz biserne reke, kjer sem dušo hranila z bistro vodo in svoje oči polnila z lučjo žarkov Plejad. Sedla sem pod sijočo krošnjo mogočnega Sončevca, ki me je objel s svojimi mehkimi vejami in mi nežno prišepetaval:
"Ljubljena Ashana, dobro jutro. Vidim, da te je draga sestra Živa Voda nahranila in zvezda te izpolnila. Res, si lepa sestra mila in tvoje telo se je izpopolnilo v lotosov cvet. Mar veš, kaj to pomeni Ashana?"
Prepustila sem se njegovim omamljajočim dotikom in božajočim šepetom in se pozibavala v vonjavah njegovih cvetov, ki so žareli vonj svetih melodij angelov Očeta Ahataja.
Nekaj se je prebujalo v meni, prvič sem občutila v svojem notranjem svetišču močne tokove svete energije. Vso telo se mi je spreminjalo, nekako večje je postajalo, a vendar lažje, vse bolj lažje.
In v vsem začudenju svojega telesa sem odgovorila Sončevcu:
" Ne, brat. Ne vem točno, kaj se mi godi, vendar občutek je nadvse čudovit. Ne znam si razložiti tega pojava, vem le, da so občutki navdihujoče lepi. Povej mi ti ljubljeni modrec, saj ti poznaš vse odgovore."
Večno mladi Sončevec se je dobrohotno zasmejal, me sočutno zaobjel vase in mi veselo vzkliknil:
" Ljubljena, pripravi se! Greva na tvojo prvo avanturo v deželo Velikega Ogledala, tam zveš, kaj se ti dogaja!"
Zaobjel me je v svoje zlato svetleče deblo, me potegnil vase in sva se spuščala v globel po spirali in vse do diamantnega srca naše Matere. Vse je nepopisno žarelo, dišalo, vabilo in nagovarjalo, vendar Sončevec - Veliki Modrec me je opozoril:
"To se le utvare, le Spirala Luči je pomembna za pot in ljubljeno srce naše Matere, draga Ashana. Drži se toka spirale in kmalu bova tam!"
Seveda, zaupala sem mu. Kako ne bi, ko pa je bil vedno tu, da me pouči, razsvetli in razvedri, ko pa je on naša pot do diamantnega srca..
Oh, ta naš Sončevec je pravi oče in mati, on je celo našo skupnost vzgajal v Luči, namreč on je bil Veliki Učitelj vseh mladih, ki se še niso dopolnili v modrosti in nas je pripravljal na naslednje stopnje našega razvoja v Luči.
Še sedaj mu izrekam globoko hvaležnost in mu pošiljam pozdrave Ljubezni...Svete harmonije in lesketajoči se soji vabečih, mogočnih snopov svetlobe Materinega Srca so nezadržno vabili v njeno prisotnost.
V objemu njegovih svetih vonjav sva pristala pred velikimi vrati Modrosti, ki so se lesketala v zlatorumenem blišču, kakor opoldansko sonce. Komaj sem kaj videla, vendar ko je Sončevec izgovoril skrito Zapoved Ljubezni, so se ta mogočna vrata odprla in mogočni tok neomejene Luči je naju potegnil vase in nosil, nosil in nosil..
Čutila sem brezmejno dviganje ob poljubljanju jantarjevih žarkov po mojih telesnih kresničkah, ki so postajale vse bolj in bolj žareče. Ta svetloba me je popolnoma izpolnila, počutila sem se mnogo bolj lepa in močnejša, kot sem bila pred potovanjem.
Glasba žadastih plamenov Luči je zvabila v naddimenzijski ples vsak atom mojega bitja. Povsem sem se zlila s tem ognjem, čutila sem vseprežemajočo enost.
Moje telo je imelo izvrstno zabavo, kakršne nikoli do tedaj ni izkusilo, a z zabavami na zemlji pa sploh ni primerjave, lahko bi le rekla, da je to ekstaza ekstaze.
In tako sem slišala in videla sebe v mnogih oblikah in pojavih...
V hipu sem se znašla pred Velikim Ogledalom Resnice obrobljenim iz žarečega jantarja in zaslepljujočega žada, iz samega središča pa se je bleščala Diamantna Luč, ki je zbujala v meni najmogočnejšo ponižnost in spoštovanje z občutki iskreče in osvežujoče ljubezni. Sončevec me je nežno prijel za moje rame in mi potihoma prišepnil s svojim globokim in nežnim glasom:
"Draga Ashana, v Duhu se prikloni pred to Mogočno Svetostjo, sezuj se in sleči te stare obleke ter pogumno vstopi v to Sveto Resnico."
Nisem mu rabila niti odgovoriti, le v notranjosti je ječal nad vse radostni glas gotovosti:
"Vsekakor! Vsekakor! Vsekakor! To je to! Čutim..."
Še dobro se nisem pripravila, so me tokovi Diamantne Svetlobe posesali vase. Vrtela, vrtela in vrtela sem se v svetih spiralah mogočnega srca Ljubljene Matere. Zdelo se mi je, da od moje notranje vzhičene in prekipevajoče radosti in več glasovnega petja moje duše, pleše z menoj celoten omniverzum in slavi moje spremenjenje v duhu in telesih.
Zaobjele so me Njene roke in me prislonile na njene svete prsi in mi dala piti nektar življenja.
Bila sem najsrečnejši otrok v širnem kozmosu, ko sem privita na Njene prsi pila Materin Plamen Luči - to je nepopisen občutek pomnožen z vsemi srečami sveta neomejenokrat. Njen mehki in topli glas je globoko prodiral v moje bistvo govoreč mi:
" Oh, Ashana, ljubljena Ashana, ti mogočna hči lepote Ljubljenega Očeta Ahataja, ti Sveti Plod mojega telesa, greva sedaj ljubljena Omega, da te peljem k Očetu tja, kjer sva jaz in On Eno, Popolno in Večno, kjer sva Alfa in Omega Enega Bistva."
Drhtela sem od vzpenjajoče sreče in spiralno dvigajočega zadovoljstva, kajti nekako notranje sem bila izpolnjena z gotovo modrostjo, da je to moje novo rojstvo in da poleg Očeta srečam še nekoga, vendar o tem, kdo je on, nisem še bila pripravljena zvedeti, čeprav sem ga močno čutila v vsem svojem bitju....
Bila sem angel, komaj rojen iz srca svoje Prisotnosti JAZ SEM. Moje videnje okopano z Ljubeznijo Boga, ki me je iznedril iz svojega Kozmičnega Srca, je bilo usidrano v milijone odtenkov Svete Mavrice, ki me je popeljala naravnost v naročje mojega Vsemogočnega Prastvarnika JAZ SEM, KI SEM.
Tu v Njemu je doma vsenavzoča Sveta Tišina vseh tišin, Mir vseh mirov, Ljubezen vseh ljubezni, Popolnost vseh popolnosti, skratka Enost vseh mnogoterosti in različnosti..
Tudi jaz sem bila ta Tišina in ta Enost! Vsi zvoki so pretočeni v en Sveti Zvok, ki je JAZ SEM in to odmeva po neomejenem Omniverzumu - Očetu vseh vseh mogočnih vesolij.
To Sveto Ime me je potegnilo vase in sem ga pela in v tem ritmu poplesavala med dvanajstimi žarki Ene Svetlobe, se igrala z njimi in se prepoznala v njih, enostavno vedela sem, da JAZ SEM ti žarki, da JAZ SEM ta Ena Svetloba v neskončnem številu nians...
Njegove Mogočne Roke, ki objemajo vso brezmejnost v vsej njeni prelivajoči se lepoti, so me potegnile v Njegovo Veliko Srce Ljubezni, kjer veličastno in zaslepljujoče sveti Diamantna Luč Njega. Glas Prastvarnika me je vabil:
" Pridi Ljubljena in Velika Omega! Pridi, ljubljeni sad mojega Telesa Luči! Pridi, Hči Plejadska! Pridi, pridi! Zakorakaj globlje Vame, da ti Sebe podarim, da prejmeš Popolno Telo, ki Sem ga skrojil iz brezšivne snovi Luči z Ljubeznijo neomejene Moči, ki JAZ SEM. Dovoli mi, da te oblečem Vase, da si, kakor JAZ SEM...."
O tej mogočni Brezšivni obleki ne bom ničesar govorila, ker vsaka zemeljska beseda je le bleda kopija tistega, kar bi lahko z notranjim jezikom Duha vam sporočila.. Enostavno jo je potrebno začutiti in doživeti.
V globoki hvaležnosti in čisti ponižnosti pred Njim sem zapustila Mogočni Dvor Srca JAZ SEM in se na Sveti Golobici Spustila nazaj v Srce Matere, ki mi je predala Načrt mojega delovanja in prihajajočega srečanja z Mojim Plamenom Enosti. Mati mi je razkrila njegovo Sveto Skrito Ime, ki je bilo Sočutje Boga. Potem Imenu, ki oddaja to sveto energijo, ga bom prepoznala, kakor samo sebe.
Sončevec me je vzel k sebi in me občudujoče gledal ter mi rekel:
"Ashana, Ashana sedaj si dozorela Omega, sedaj si pripravljena na Novo Življenje in moji nasveti ti ne bodo več pomagali, ker vse, kar vem jaz, sedaj veš tudi ti. Toda vesel bom najinega toplega druženja in radostnih pogovorov o svetovih in življenjih v njih! Pridi Ljubljena Omega, da te podarim Plejadam v tvoji Novi Obleki!"
Da! Postala Sem JAZ, ljubljena in Mogočna Omega, Popolna Enost z Očetom in Materjo, povsem pripravljena služiti evolucijam in se združiti svojim Alfom. A o tem Svetem Možu Luči bom v naslednjem poglavju se predala spominom in vam jih z veseljem podarim, ker mogoče se tudi vi boste spomnili tovrstnega potovanja, ki je bil nekoč in še vedno nekje vibrira v Tukaj in Sedaj.
Se nadaljuje...
Avtorica: Ashana Jurič
