V vsej širni stvarnosti, ko se je Vseenost in Vseprisotnost ločevala
na bogove, angele, deve, ljudi, bitja narave....!
In zgodil se je zanimiv šum,
ki je na univerzalnem nivoju prinesel nova Spoznanja!
Tresle so se dimenzije, časi in prostori..
Duh Božanskega Človeka se je želel izkusiti kot polarizirano bitje!
In glej iz božanskega nastalo je človeško!
In Bog je videl, da je dobro!
Namreč,
Bog je vedel, da tisto, kar se je ločilo
Bog je vedel, da tisto, kar se je ločilo
in postalo človeško, se bo nekega dne samo-spoznalo
in postalo znova enotno in celostno Bitje,
ki se bo polno zavestno zavedalo samega Sebe
kot Resničnega Dediča Božjega Kraljestva
in ta Božanski Dedič bo pred celim Vesoljem
razglasilo svojo Božanskost:
" JAZ SEM, KI SEM"!
In človekov jaz, ločeni del Boga,
bomo od tu naprej imenovali ego/on!
On išče!
Vselej išče, a ne more najti!
Ker iskanje, mora biti izvirajoče v najdenju!
On želi!
Želja ga pogublja!
On v želji se nasiti z novo željo
a vedno nenasiten ostane!
Ko se bo spomnil ne želeti,
ampak samo, da je, kar je,
takrat je želeno udejanjeno!
On hoče!
Hotenje ga preizkuša!
Drvi v svojem hotenju,
počne neumnosti in zagreva se do pohote samo-izničenja,
a njegova dopolnitev je dopolnjena,
a to ne ve!
Oh,
samo, če bi sposoben bil to videti,
bi vedel, bi jasnovedel!?
On mora!
Prepričan je, da mora!
Moranje ga veže - njegovo suženjstvo!
Mora, a ne dobi,
ampak le zato, ker ni moral,
ampak bi le prejel in bi imel.
On preveč hodi,
a ne prepozna "Bodi"!
In ta "hodi" ga drži v zablodi,
a "Bodi", ga vodi k svobodi!
On je prvi, ki krivi!
Krivljenje ga ukrivi,
tako sam sebi sodbo piše,
ker njegov prst proti drugemu preti!
On je sam sebi na poti!
Ni sovražnikov, a jih vidi,
a vidi jih le zato,
ker jih je sam vase postavil!
On je posreden,
vedno nekaj (zlo)rabi.
Vedno se izmika,
medtem ko se mu "izmikano"
neprestano in vztrajno "primika!"
On je vedno zmeden,
ker je dedič dvomov.
V sebi vedno razcepljen,
ločitev edina hrana mu je!
On je vedno samo-usmiljen,
ko ga stiskajo,
a kruti napadalec,
ko zavoha svojo žrtev!
On je diplomat,
vedno preži za izrečenim,
bog ne daj, da se kdo zmoti,
ta mu takoj sodi!
On ne daje niti ne deli!
Vselej jemlje in zbira,
vendar njegova skladišča,
mu na koncu sodijo!
Po levi in desni strani prehiteva,
vselej se boji, da izgublja!
Ne najde mira v ničemer,
ker neprestano boleče hlasta!
On razglaša svoje znanje,
s streh vpije na nevedne!
Lastna vedenja ga obsodijo,
ker dejanja niso plod njegovega znanja!
Veliko razmišlja o tem in o onem!
Lastna misel ga ujame
in vrti ga neprestano
v lastnem poželenju!
Misli, da je!
Zato, ker misli,
prav zato ga ni!
Čuti, da je!
Čutenje vara ga,
smrt mu to dokazuje!
Govori, da je,
pa ga nikjer ni!
Njegova beseda, njegov sodnik
v dnevih razodetja!
On dokazuje!
Dokaz se mu posmehuje!
"Mar ne veš, da si me sam ustvaril,
a sedaj se bahaš, da te le potrjujem!"
Vse, kar šteje,
se mu odšteje,
ker je preračunljivec
v Templju Popolnega"
Na tisto, kar se oprime,
tisto, ga samo od sebe otrese
in pade!
On je zgubljen!
Nima točke niti središča!
Ko bo popustil Zavesti Popolnega,
mogoče mu uspe preživeti!
Ko se z Resnico Duha
obrne Nanj in svojo ničevost prizna,
to bo njegovo Vstajenje!
.........
Ena Tempelj, Ena Zavest,
En Duh, Ena Prisotnost JAZ SEM!
Iz Duha prenesla: Ashana Jurič
In človekov jaz, ločeni del Boga,
bomo od tu naprej imenovali ego/on!
On išče!
Vselej išče, a ne more najti!
Ker iskanje, mora biti izvirajoče v najdenju!
On želi!
Želja ga pogublja!
On v želji se nasiti z novo željo
a vedno nenasiten ostane!
Ko se bo spomnil ne želeti,
ampak samo, da je, kar je,
takrat je želeno udejanjeno!
On hoče!
Hotenje ga preizkuša!
Drvi v svojem hotenju,
počne neumnosti in zagreva se do pohote samo-izničenja,
a njegova dopolnitev je dopolnjena,
a to ne ve!
Oh,
samo, če bi sposoben bil to videti,
bi vedel, bi jasnovedel!?
On mora!
Prepričan je, da mora!
Moranje ga veže - njegovo suženjstvo!
Mora, a ne dobi,
ampak le zato, ker ni moral,
ampak bi le prejel in bi imel.
On preveč hodi,
a ne prepozna "Bodi"!
In ta "hodi" ga drži v zablodi,
a "Bodi", ga vodi k svobodi!
On je prvi, ki krivi!
Krivljenje ga ukrivi,
tako sam sebi sodbo piše,
ker njegov prst proti drugemu preti!
On je sam sebi na poti!
Ni sovražnikov, a jih vidi,
a vidi jih le zato,
ker jih je sam vase postavil!
On je posreden,
vedno nekaj (zlo)rabi.
Vedno se izmika,
medtem ko se mu "izmikano"
neprestano in vztrajno "primika!"
On je vedno zmeden,
ker je dedič dvomov.
V sebi vedno razcepljen,
ločitev edina hrana mu je!
On je vedno samo-usmiljen,
ko ga stiskajo,
a kruti napadalec,
ko zavoha svojo žrtev!
On je diplomat,
vedno preži za izrečenim,
bog ne daj, da se kdo zmoti,
ta mu takoj sodi!
On ne daje niti ne deli!
Vselej jemlje in zbira,
vendar njegova skladišča,
mu na koncu sodijo!
Po levi in desni strani prehiteva,
vselej se boji, da izgublja!
Ne najde mira v ničemer,
ker neprestano boleče hlasta!
On razglaša svoje znanje,
s streh vpije na nevedne!
Lastna vedenja ga obsodijo,
ker dejanja niso plod njegovega znanja!
Veliko razmišlja o tem in o onem!
Lastna misel ga ujame
in vrti ga neprestano
v lastnem poželenju!
Misli, da je!
Zato, ker misli,
prav zato ga ni!
Čuti, da je!
Čutenje vara ga,
smrt mu to dokazuje!
Govori, da je,
pa ga nikjer ni!
Njegova beseda, njegov sodnik
v dnevih razodetja!
On dokazuje!
Dokaz se mu posmehuje!
"Mar ne veš, da si me sam ustvaril,
a sedaj se bahaš, da te le potrjujem!"
Vse, kar šteje,
se mu odšteje,
ker je preračunljivec
v Templju Popolnega"
Na tisto, kar se oprime,
tisto, ga samo od sebe otrese
in pade!
On je zgubljen!
Nima točke niti središča!
Ko bo popustil Zavesti Popolnega,
mogoče mu uspe preživeti!
Ko se z Resnico Duha
obrne Nanj in svojo ničevost prizna,
to bo njegovo Vstajenje!
.........
Ena Tempelj, Ena Zavest,
En Duh, Ena Prisotnost JAZ SEM!
Iz Duha prenesla: Ashana Jurič