Pozdravljeni, ljubljeni/e!
Kakor je veliko oblačnosti v letošnji pomladi, toliko je še več oblačnosti v človekovem umu!
Oblaki narave znajo hitro oditi in dajo prostor soncu, da obsveti in zagreje,
kar se je zatemnilo in ohladilo!
Ampak ljubljeni in ljubljene.
pri mentalni in emocionalni oblačnosti ponavadi ni tako!
Vse bolj, ko se govori o ljubezni in svobodi,
vse bolj so opazni raznorazni oblaki obsodb, obtožb in predsodkov,
ki posameznika držijo v okovih lastnega suženjstva!
Um v lastni ne sigurnosti se vedno zateka k predsodkom,
da bi sam sebe opravičil,
da bi se izpostavil kot boljši od tistega sosedovega.
Lastne nepopolnosti maskira s tem, da svobodno obsoja vse, kar mu ni enako -
oh, on še podobno obsodi, ker to podobno ni ISTO!
Tako noro hlasta, da bi se počutil bolj vrednega, bolj pomembnega od drugega
in naredi vse s svojim umazanim jezikom, samo da bi prejel ta kratkotrajni občutek
za katerega se ponavadi plača visoka cena!
Lažje mu je obsojati, lagati, ogovarjati
kot sprejeti, razumeti, se vživeti in ljubiti!
On je vedno sodnik, ki dobro ve, kaj je normalno in naravno!
Ko pa mu modrec postavi isto vprašanje na zvit način, pa se sesuje v prah!
On zagotovo ve, kaj je "resnica" in po tem spoznanju dobrega in slabega sodi,
ampak ne more spoznati Besed, da naj se ne je z drevesa spoznanja dobrega in slabega!
Um ne pozna resnice tega, kajti če bi jo poznal, bi spregledal in takrat bi ljubil vsakogar
in njegov jezik bi bil orodje Ljubezni, ne pa orodje, ki kaznuje!
Popolnost ni obsodila nepopolnosti!
Kako le ti ne popolnost, veš kaj je nepopolnost,
ko pa si sama nepopolnost!
Bodi tiho in ne sodi "nepopolno",
saj vendar sodiš samo sebe.
Sama si nepopolna
in tako sodiš lastne brate in sestre,
medtem ko pa si poklicana v Ljubezen!
Ne, ne, ne!
Bog ne daj iti v Ljubezni!
Tam je preveč Svetlobe!
Tam se ne moreš ubadati z drugimi in njihovi pomanjkljivostmi,
ker tam so vsi popolni v svoji nepopolnosti,
ker ljubijo in so ljubljeni!
Da, da, da!
Tam ni oblakov, ki bi bili poslani iz jeze in sovraštva na bližnjega.
Tam ni strel, ki bi prebadala srca ljubljenih.
Tam se sprejemajo in ljubijo!
Tam sonce nikoli ne vzhaja niti ne zahaja!
Tam so vsi ogoljeni od Svetlobe Resnice
in nimajo kaj skrivati,
ker oni so se odločili,
da ne bodo jedli več plodov z drevesa spoznanja dobrega in zla!
O ti, ki rad sodiš in pred-sodiš,
naj ti povem samo eno,
spoznaj že enkrat,
da nikoli ne moreš pogasiti žeje,
nasititi lakote,
izpolniti poželenje in pohote,
na drevesu, ki ti ustvarja še več želje po dualnosti!
In zato ti je tako težko izstopiti iz igre Ogledal!
Rekel si mu, da je lažnivec!
Le komu si to rekel???
Rekel si, da ni normalen!
Kdo to ni normalen???
Rekel si mu....
Le komu to govoriš???
Le koga si to prevaral???
Le komu to prekrivaš???
Le komu to igraš???
.................
Kdo, koga, komu???
No, no!
Le ne boj se!!!
Poglej malo bolje!
Zazri se, če si upaš!
Kdo je tam?
Koga vidiš?
Komu to govoriš?
Le to videnje te bo osvobodilo!
Sprejemanje tega te bo osrečilo
in prestopil boš na stran,
kjer Bog predsodkov nemara-
to je tam, kjer ljubezen,
ki je sonce,
ki nikoli ne vzhaja niti ne zahaja!
Oh, Predsodki, Bog vas nima rad!
Namaste
Ashana Jurič
