Svoboda ovac je v tem, da imajo nesvobodno prigaran denar in da "svobodno" izbirajo znotraj množice ponudb tiste stvari, ki so jim baje všeč, a te so jim v pogubo, ker tako določa "Veliki Pastir", ki ni izza zavese nevidnega, ampak je tu, prikazan v vsem svojem blišču in sijaju, samo problem je v tem, da so ovce zaslepljene z očarljivo ponudbo zapeljive svobode, ki se ovcam vedno izmakne. Ovca ima svoj travnik, studenec in čaka na zakol in to je njena srečna svoboda!
Ovca misli, da je svobodna, a Pastir jo upravlja, kakor je volja njegova, ne da bi ovca sploh posumila v poštenost in pravilnost Pastirja! Pastir pa je toliko pretkan v svoji egoistični neumnosti, da ovca ne pomisli, niti ne sanja se ji, da je sužnja in da jo čaka usoda kot pri vseh njenih rojakih, ki so že zdavnaj izdahnili svoj zadnji meket na obrednem zakolu na žrtvenem oltarju prodane svobode, ki se v resnici imenuje Suženjstvo vseh suženjstev!
Poslušnost ovce gospodarjem je njen oklep ali ščit pred notranjo vede-željnostjo Duše, ki je sama po sebi takšna, da izziva in preverja vsako ustaljenost in dogmatičnost gospodarjev njenega ovčjega ega. Ovca se boji biti navdihnjena z duhom Duše, kajti ve, če bo poslušala ta navdih, bo morala zapustiti Lažne Gospodarje.
Ovca pravi:
"Če bom razmišljala o sebi, o Bogu, smislu življenja in o stvareh, ki jih moje oko ni uzrlo niti uho slišalo, niti roke dotaknile, bom znorela in drugi se bodo smejali za mojim hrbtom in me bodo zapustili, jaz pa nočem biti črna ovca in to je moja svobodna volja!"
Ovca misli, da je svobodna in da udejanja svobodno voljo. Res uboga je že od tega suženjstva in izprana je od glave do pete, ko neumno meni, da živi svobodno in voljno! Vse skupaj bi bilo ultra komično, če ne bi bilo ultra žalostno in samo-poniževalno! Ovca je toliko opita od pastirjevih produktov, da ne loči, kaj je kaj, ker slepo sledi le zadovoljevanju svojih najnižjih nagonov! Seveda, kajti ovca ne pozna svobode, če bi jo, ne bi bila del ujete črede, ki slavi Pastirja, ko pelje njene sestre in brate na zakol. Voljna pa tudi ni, kajti uprla bi se celotnemu sistemu Pastirja, pa se ne, ker misli, da živi dostojno življenje!
Ovca je lačna, pastir jo vodi na pašo in da ji le toliko, da bo dobro gojena za zakol!
Ovca je žejna in pije iz studenca, ki ga ji je zapovedal Pastir; samo-kaznovana pa bo, če bo pila iz drugih izvirov, kajti Pastirju se ne da več kaznovati ovce, on je raje ovco prepričal na subtilni ravni, da sama sebe kaznuje, ne da bi se sploh zavedala. In ko se samo-kaznuje misli, da dela dela pokore in celo zna biti ponosna na to!
Ovca beži od Duše kot hudič od križa, ker med njo in njeno Dušo stojijo lažni stražarji življenja, ki so jih določili Lažni Gospodarji. Še več, ovci je dan zabaviščni park, da lahko sprosti vse svoje frustracije v podivjano zabavaštvo, samo da se ne obrne s svojim gnevom in jezo na lastnega Gospodarja.
Ovca samo sebe sili z lastnimi strahovi in sramom, da pripada vsem enakim, ki služijo temu zunanjemu gospostvu! In ker se počuti enaka med enakimi, ovca med ovcami, verjame, ampak samo verjame, da je sprejeta. Ali sploh dojame, da to sprejemanje mora plačevati s kimanjem bolj "pomembnim" ovcam iz črede, če ne, potem bodo druge ovce z veseljem dala vedeti, da nisi več naša.
Ovca je usmerjena navzven, ker je njena povezava z Dušo osiromašena, še več zatemnjena je in zato ne sliši ali noče slišati Klic Resničnega Pastirja, ki je Neomadeževana Duša - Višji Jaz.
Tudi prebujajoča ovca je še vedno ovca, če v prebujenih ali v prebujajočih išče novega gospodarja; to pa je šele slepilo, ki se ga težko da osvoboditi!
Prebujajoča ovca je zamenjala samo okolje ni pa zamenjala svoje vsebine, svojih navad in prepričanj, kajti v drugi prebujajoči ovci išče Mesijo, Odrešenika, Guruja in bla, bla, bla..
Prebujajoča ovca je še v večji zmedi, kakor speča ovca! Speča ne ve ničesar, pozna le svoje gospodarje, prebujajoče pa se je že dotaknil duh njene Duše in ji sporočil, da je le On, ki prihaja iz Notranjosti Popoln Učitelj in Bog! Ne, ne, ne! Prebujajoča ovca še vedno je nagnjena k spanju in sanjarjenju in bi kar to stanje nadaljevala, ker se ji ne da spreminjat samo sebe, ampak rabi nekoga s čarobno palico, da jo do konca zbudi! Žal te palice ni zunaj, to palico poseduješ ti oz tvoj Notranji Jaz v tebi in le On je tisti, ki te ZBUDI!
In če se prebujajoča ovca še vedno naslanja na odrešenike zunanjega sveta, ona je v slabšem stanju od speče ovce, kajti speča ne ve, prebujajoča pa ve in glej ga zlomka, kaj smo delali, kaj naredili, prav za prav čisto nič; samo staro se je mešalo, upajoč, da bo iz tega mešanja se rodilo novo!
Oh, ljubi Bog!
Prebujajoča ovca naj ne išče prebujanja, osvobajanja in česarkoli zunaj sebe, kajti vedno bo naletela na hladen zid, ki je pravzaprav ogledalo njenega nespametnega delovanja.
O ljuba prebujajoča ovca, ali boš res enkrat za vselej dojela, da tisto, kar iščeš in rabiš zase, je le v tebi, saj nikjer v vesolju ni ničesar, kar bi bilo tvoje, razen v tebi! Pomni, moje v meni, tvoje v tebi!
Velikega sočutja pa so najbolj potrebne Prebujene Ovce, ki so spoznale in vedele in so zaradi podivjanih in "dušebrižnih" ovc, tiho in neopazno zaspale nazaj v omamo Pastirjevih sanj!
Ljubljeni in ljubljene ne bodite ovce, ker ste nekaj posebnega, kar se s samim umom niti ne more dojeti, zato sledite srcu, ono je vrata v samo-spoznanje, kjer srečaš sebe kot Resničnega Sebe.
Rada vas imam.
Ashana Gnosis J.
